Vodova srečanja vsak petek med 17:00 in 18:00 uro na vseh OŠ in podružnicah v Velenju.
PRVI USTANOVITELJI SKAVTSKEGA GIBANJA V ŠALEŠKI DOLINI »OD SKAVTSTVA preko TABORNIŠTVA ponovno k SKAVTSTVU«
Kot prvega bi omenili Rika Železnika, ki je ustanovil prvi steg v Šaleški dolini in sicer v letu 1937 v Šoštanju. V letu 1938 je ta steg ze imel 35 članov. V začetku 60 let je bil častni član RPG Šoštanj, svoje bogate izkušnje in znanje je prenašal na tabornike Šoštanjskega rodu. Enako pomemben za razvoj pa je bil predvojni skavt Drago Šabac, ki je bil član predvojnega stega v Celju. Svoje bogate skavtske izkušnje in znanje si je pridobil predvsem na taborjenjih, ki so jih zadnja leta pred vojno izvajali skavti iz Zagreba. Tabor je bil postavljen v njegovem domačem kraju v Forštu ob reki Paki pri Šmartnem ob Paki. Njegovo bogato skavtsko znanje, nemirni duh in delo z mladimi kot učitelj in pedagog na osnovni šoli v Šmartnem ob Paki so ga po II. svetovni vojni pognali v nov izziv. Že 1950 leta ga v Bohinj povabi v pripravljalni odbor Živko Lovše - predvojni skavt. Ta odbor uspešno izvede priprave in naslednje leto 22. Aprila 1951 se ustanovi ZTS, na ustanovni skupščini ZTS pa je bil izvoljen za prvega starešino Živko Lovše. Istega leta je bilo ustanovljeno 6 odredov - rodov, med njimi je bil kot četrti rod, 2. avgusta 1951, ustanovljen prvi rod v Šaleški dolini pod imenom Kajuhov rod v Šmartnem ob Paki. Še isto leto v avgustu so člani rodu taborili v Letušu ob Savinji, naslednje leto pa organizirali taborjenje ob Bohinjskem jezeru zraven ribogojnice. V dveh izmenah po 14 dni je v Kajuhovem taboru taborilo preko 50 članov. Fantje so bili doma iz celotne Šaleške doline. Ta začetna taborjenja, še posebej to v Bohinju, so imela izjemen pomen za nadaljnji razvoj taborništva v Šaleški dolini. Iz tega taborjenja so se formirali bodoči voditelji posameznih rodov, ki so se naslednja leta formirali v Šaleški dolini; med njimi prvič tudi fantje iz Velenja. Med temi fanti je prvič taboril tudi Tone de Costa kot desetletnik, ki ga je to življenje pod šotori, v tej čudoviti naravi okoli bohinjskega jezera, in izredno zanimivim programom, ki je bil prižet z predvojnimi skavtskimi idejami in izkušnjami, tako očaral, da se je temu gibanju življenjsko zavezal. Enako pomembno vlogo je za nadaljnji razvoj odigral Franc Kačičnik. Tudi on se je kalil na prvih taborjenjih, ki jih je vodil Drago Šabac. ZAKAJ IME KAJUHOV TABOR - Šostanjski pesnik, borec VIX. divizije - Karel Destovnik - KAJUH pomeni orel, sokol. Prav zaradi tega smo tudi kasneje vse tabore, kjer koli so taborili šaleški taborniki, imenovali Kajuhov tabor. Ime simbolizira začetek taborništva v Šaleški dolini, vsa leta ga nosi naš skavtski center v Ribnem, enako se je pod tem imenom imenoval 15 let tabor v Savudriji. Kot vodnik je v takrat v Bohinju deloval in pomagal voditi starešini Šabacu učitelj Vili Kovač, ki je sicer učiteljeval na osnovni šoli v Topolšici. 18. 12. 1955 je ustanovil rod Topli vrelec v Topolšici. Njegovo delo v šoli in organizaciji je takratna partijska oblast ocenila kot ideološko nesprejemljivo, zato so ga odstranili iz učiteljskega poklica in taborniške organizacije, ki jo je ustanovil. Leta 1959 se ustanovi rod Pusti grad Šostanj (glavni iniciator in ustanovitelj Dušan de Costa, Marinka Jonko, Jožica Stropnik). 12. 01. 1969 pa se ustanovi rod Jezerskih zmajev iz Velenja (Štefan Dolejši prvi starešina rodu glavne iniciatorke pri ustanavljanju sestri Alenka in Marjeta Čas in Jana Bernot). V tistem času je bilo v Velenju izredno množično razvito planinsko gibanje med mladimi, vsaka šola je imela organizirano močno planinsko sekcijo, po drugi strani pa je bila izredno popularna med mladimi Počitniška zveza.

Kratka obvestila

Podpirajo nas

MOV