Vodova srečanja vsak petek med 17:00 in 18:00 uro na vseh OŠ in podružnicah v Velenju.

 

  1. Sadje in zelenjava lokalnega izvora imata višjo hranilno in biološko vrednost.

Hranilna vrednost plodu namreč začne padati od trenutka, ko je plod odrezan od svojega vira hrane in vode ter mora zaradi tega začeti uporabljati lastne zaloge. Domače sadje in zelenjava v primerjavi z uvoženimi pridelki tako vsebujeta veliko več vitaminov in mineralov ter sta bolj okusna in sveža.

  1. Zaradi prve točke je lokalna hrana tudi bolj okusna.

Lokalna hrana je bolj zrela, sveža in polnejšega okusa. Takšna hrana je sicer lahko manj privlačnega videza in manj obstojna, vendar pa jo prepoznate po bogatem in tradicionalnem okusu, na katerega smo navajeni iz svojega otroštva.

(Če se želite prepričati, kupite uvožen paradižnik v trgovini ter lokalnega na tržnici. Kako se razlikujeta v izgledu in kako v okusu?)

  1. Lokalna hrana je bolj prijazna do okolja.

Za pridelavo lokalne hrane se uporablja manj pesticidov, konzervansov, zanjo se porabi manj embalaže. Če naša hrana potuje z letalom, tovornjakom, vlakom ali ladjo, ima pri prevozu negativen učinek na okolje in zdravje ljudi, pri čemer lahko še posebej negativno vpliva na dihalne poti.

Zanimivost: globalna proizvodnja hrane predstavlja kar 8% vseh emisij toplogrednih plinov

  1. Z nakupom lokalno pridelane hrane podpiramo domačega kmeta in lokalno gospodarstvo.

Nakup lokalne hrane zagotavlja vir hrane in preživetje slovenskemu kmetu in delavcu v živilsko predelovalni industriji.

Kaj lahko naredimo kot posamezniki?

  • Čim več hrane kupujemo na tržnici ali pri lokalnih proizvajalcih (npr. sadje, zelenjavo, meso, mlečne izdelke).

  • Uporabljamo mlekomate in podobne avtomate.

  • V trgovinah izbiramo izdelke s certifikatom »izbrana kakovost Slovenija«

  • Speči/skuhaj kar doma.


Ne pozabi: Taborniki ustvarjamo boljši svet. Naj bo ta zelen!

Kratka obvestila

Podpirajo nas

MOV